Ritoznojčan - vino moje mladosti
Hudomušnost imena in ime vina Ritoznojčan izvira iz naselja Ritoznoj.
Med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb o nastanku imena Ritoznoj. Ena od zgodb pravi, da se kraj tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno središče Ritoznoja, stoji ravno na sredi med dvema hribčkoma, ki od daleč pač izgledata kot zadnjica. Druga bolj razširjena različica pa se vrača v čase, ko so vinogradniki vsa dela v vinogradih opravljali ročno, kar je od njih zahtevalo velik napor. Vinogradi ponavadi ležijo na velikih strminah, ljudje, ki jih obdelujejo, pa seveda potočijo tudi kakšno kapljico potu. Znoj je tako tekel tudi po zadnjici in do imen Ritoznoj in Ritoznojčan ni bilo več daleč.
Če sta ti dve zgodbi še tako simpatični, pa je verjetno še najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih svoje vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so skozi leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je Ritoznoj.
Vinorodne lege Ritoznoj, Kovača vas, Bukovec, Gabrnik, Vinarje, Zgornja Polskava in Visole dajejo kakovost vinu Ritoznojčan.
Dobre pogoje za vinogradništvo so prepoznali že Iliri, ki so po nekaterih navedbah v teh krajih vino pridelovali že okoli leta 400 pred našim štetjem. Vino iz Ritoznoja naj bi bilo cenjeno tudi na dunajskem dvoru. Obstajajo namreč zapisi, da naj bi bilo prvo nagrajeno slovensko vino na dunajskem dvoru prav iz teh krajev. Ritoznojčan, kot ga na obronkih Pohorja poznajo in pridelujejo danes, je bel cuvee. V njem prevladuje laški rizling, ob njem pa Ritoznojčana sestavljajo še chardonnay, renski rizling in sauvignon. Je polsuho vino. Blagovna znamka Ritoznojčan se je sicer na slovenskem prostoru pojavila že ob koncu druge svetovne vojne, bolj množično pa so to vino začeli v Slovenski Bistrici polniti leta 1967 v kmetijskem kombinatu. V tem času je vino Ritoznojčan prejelo številna priznanja.