Cerkev Marije sedmih žalosti v Slovenski Bistrici

Cerkev Marije sedmih žalosti v Slovenski Bistrici

Podružna cerkev Marije sedem žalosti se prvič omenja leta 1379 kot mestna cerkev. Posvečena je Žalostni Materi Božji, ki goduje 15. septembra.  

Sedanja podoba cerkve izhaja iz leta 1629. Podoba prezbiterija je starejša, omenja se že v 14. stoletju. Cerkev je bila večkrat prezidana, nazadnje leta 1941, ko so skrajšali prezbiterij zaradi ceste, ki je speljana mimo cerkve. Cerkev je v romanskem slogu, ki ni čist, prezbiterij je gotski. Sam prezbiterij cerkve, ki je danes vsaj štiri metre krajši od nekdanjega, je bil včasih samostojna kapela.

Cerkev je bila leta 1629 predana minoritom iz Celja. Prebivali so v pripadajočem samostanu, ki je sestavni del nekdanje in sedanje cerkve. Od tudi ime samostanska ali minoritska cerkev. 

Cerkev je večkrat spremenila svojo podobo. Prvotna cerkev je bila precej nižja. Imela je ravno stropno ladjo in etažo nižji zvonik. Po stilu sodeč je bila iz prve polovice 15. stoletja. V 16. stoletju pa so ji dvignili zvonik, zazidali prvotne bifore, eno pa predelali v gotski štirilist. V drugi polovici 17. stoletja so povišali in obokali ladjo, vdelali pevsko emporo, barokizirali vsa okna in predelali zvonico in sam zvonik. Vsa cerkvena oprema je iz 18. stoletja, glavni oltar je iz konca 18. stoletja. 

Samostan poleg cerkve je bil deloma enonadstropen, deloma dvonadstropen, narejen v 17. stoletju. Zgradili so ga minoriti. Celoten samostan je bil povišan leta 1929. 

Minoriti so bili v samostanu do leta 1786, če tri leta prej pa so razpustili vse bratovščine, med njimi tudi bratovščino Žalostne Matere Božje. Leta 1739 je samostan kupil usnjarski mojster A. Nasko za 700 goldinarjev, nakar je ostal v civilni posesti do leta 1928, ko so ga kupile šolske sestre iz Malečnika pri Mariboru. Po vojni je bil samostan v državni lasti.

Leta 1796 so cerkev za krajši čas zaprli, ne pa tudi ekskrirali, zato se je cerkev ohranila.

Cerkev je bila zgrajena na močvirnatem področju, zato je celotna stavba na tako imenovanih pilotih, kar ji daje dobro statiko.

V zvonici so trije zvonovi, poleg največjega 470 kg težkega, še srednji, ki tehta 200 kg in je bil leta 1989 prenesen iz župnijske cerkve in najmanjši, 60 kg, katerega izvor je neznan. 

 

ŽUPNIJA SLOVENSKA BISTRICA

Trg Alfonza Šarha 6

2310 Slovenska Bistrica

T: 0590/361-96

M: 041/289-666 (župnik Jani Družovec)

E: zupnija.slovenska.bistrica@rkc.si 

Uradne ure:

od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 10.00

v petek 16.00 - 17.30 (zimski čas)

             17.00 - 18.30 (poletni čas)