Cerkev, ki je bila sprva podružnica velike slivniške župnije, je na tem mestu stala že najpozneje v prvi polovici 13. stoletja. V osnovi romanska stavba s kornim oziroma vzhodnim zvonikom je bila v naslednjih stoletjih večkrat prezidana in povečana. Največji pečat je na njej pustilo obdobje baroka. Za časa župnika Jožefa Gašperja Zamlika, ki je tu deloval med 1710 in 1750, se je začela obsežna prenova. Do leta 1722 so ladji na zahodu prizidali velik prezbiterij in s tem spremenili orientacijo cerkve. Sledila je prezidava cerkvene ladje, ki jo odlikuje izjemna prostornina z dvema nizoma plitkih kapel in galerijama nad njimi. Tako prenovljena cerkev s sedmimi oltarji je bila leta 1730 posvečena. V naslednjih letih je bila cerkvi na južni strani prizidana še bogato členjena kapela sv. Frančiška Ksaverja, katere arhitektura je pripisana Jožefu Hofferju (ok. 1700−1762). V baroku so na novo obokali tudi severno poznogotsko rožnovensko kapelo, ki je ob ostankih gotsko-renesančne freske sv. Krištofa na južni zunanji steni ladje še edini vidni ostanek stare cerkve. Končno podobo je cerkev dobila leta 1904, ko so proti koncu 19. stoletja na novo zgrajeni zvonik po načrtih enega vodilnih štajerskih arhitektov poznega historizma – Hansa Pascherja (1858−1942) – opremili z neorenesančno fasado. Notranjščina cerkve je bogato opremljena, prezbiterij in obe kapeli pa krasijo baročne stenske poslikave. Najzgodnejše so freske na oboku in sklepni steni prezbiterija, naslikane v letih 1722 in 1723. Ob patronu cerkve sta upodobljeni usmrtitvi sv. Jakoba in sv. Pavla ter personifikacije štirih kardinalnih kreposti, na steno naslikan nekdanji veliki oltar z mučeništvom sv. Jerneja v osrednjem delu pa v celoti zakriva mlajši oltarni nastavek. Poslikavo kapele sv. Frančiška Ksaverja, ki se nanaša na življenje, misijonsko delovanje in poveličanje tega jezuitskega svetnika, je na vzhodni steni leta 1738 podpisal uveljavljeni graški slikar Filip Karl Laubmann (1703−1792). V tem času je Laubmann slikal tudi pri studeniških dominikankah. Najmlajša baročna poslikava je v severni kapeli rožnovenske Matere Božje. Prizore na to temo je v šestdesetih letih 18. stoletja naslikal freskant Anton Jožef Lerchinger (ok. 1720 − po 1787). 

Cerkev še posebej izstopa po bogati baročni opremi. V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 18. stoletja jo je skoraj v celoti opremil najkvalitetnejši spodnještajerski kipar te dobe, Jožef Holzinger (1735−1797). Njegova dela so med drugim veliki oltar sv. Jerneja, oltarji sv. Boštjana, sv. Janeza Nepomuka in rožnovenske Matere Božje, tabernakelj na steno slikanega oltarja sv. Frančiška Ksaverja in prižnica. Najimenitnejši je klasicistični veliki oltar iz leta 1787 z monumentalno sliko sv. Jerneja, ki jo je leta 1782 naslikal avstrijski slikar Martin Johann Schmidt (1718−1801), znan pod imenom Kremser-Schmidt. Omembe vredne so še orgle iz leta 1715, delo graškega orglarja Andreasa Schwarza (†1734), ki jih je leta 1782 povečal njegov vnuk Franz Xaver Schwarz (ok. 1743−1810). Župnijska cerkev sv. Jerneja, mučenca, ki goduje 24. avgusta, je zaradi arhitekture, poslikav in opreme izjemen spomenik štajerskega baroka in eden najpomembnejših sakralnih spomenikov na tem območju.

Besedilo: Simona Kostanjšek Brglez, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2019.
Besedilo je nastalo v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.