Kapela sv. Ane stoji na zasebnem posestvu v vinogradniškem okolju. Kapela je baročna arhitektura z zaobljenimi vogali in polkrožnimi stenskimi nišami. V notranjščini so stene okrašene s štukirano ornamentiko s cofki. Posebna vrednost je še ohranjen prvotni baročni tlak iz pohorskega marmorja. Kot sporoča napis na steni nasproti oltarja, je bila kapela zgrajena leta 1771, prenovljena pa leta 1862. Takrat je bila prizidana lesena vhodna lopa z lesenim zvonikom. Kasneje je bila lesena lopa nadomeščena z zidano. Ob baročni arhitekturi je ohranjena tudi baročna oprema. Izstopata predvsem slika božjepotne Matere Božje z Detetom v originalnem rokokojskem okvirju in leseni rokokojski svečniki − po slogu sodeč je oboje iz približno istega časa kot kapela, in sicer iz poznih šestdesetih ali iz sedemdesetih let 18. stoletja. O gradnji kapele kroži legenda. Grofica po imenu Ana naj bi med ježo v Kovači vasi padla s konja. Ker je padec preživela oziroma se pri tem ni poškodovala, je dala v zahvalo na mestu padca postaviti kapelo.

Besedilo: Simona Kostanjšek Brglez, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2020.
Besedilo je nastalo v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.