Kapelo je dala leta 1931 zgraditi Neža Tkavc, žablječanska rojakinja, ki se je preselila v Boston. Pozno jeseni tega leta je bila stavba v grobem dokončana, vendar ne tudi izgotovljena. Dokončanje se je zavleklo vse do poletja 1934. Neža Tkavc je že pred prvo svetovno vojno zapustila rodni Žabljek in postala družabnica Rose Dexter, bogate Američanke. Ta je že prej veliko potovala, med vojno pa se je na pot okoli sveta podala skupaj z Nežo Tkavc. Gospa Tkavc se je pred potovanjem zaobljubila, da bo, če se srečno vrneta, dala postaviti kapelo v čast Presvetemu Srcu Jezusovemu. Kapela je bila zgrajena po načrtih mariborskega arhitekta Maxa Czeikeja, ki je med vojnama pomembno zaznamoval arhitekturno podobo Maribora. Glede na zgodovinske sloge se je arhitekt s polkrožnimi okni, nišami in nazobčanim podstrešnim vencem približal romaniki. K stavbni gmoti je prislonjen vitek in eleganten zvonik. Znotraj je kapela precej preprosta. Pokriva jo dekorativno poslikan raven lesen strop. Kapelo krasijo tudi freske (1934) mariborskega cerkvenega slikarja Franja Horvata. Oprema kapele je skromna. Na oltarni menzi je preprost lesen tabernakelj, delo mariborskega kiparja, restavratorja in pozlatarja Ivana Sojča, plastične kipe Jezusa in angelov pa je Neža Tkavc kupila v Parizu. Leta 1991 so kapelo povečali tako, da so k njeni južni steni prizidali nov velik prostor za vernike.

Besedilo: Simona Kostanjšek Brglez, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2020.
Besedilo je nastalo v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.