Na Jožefovem hribu nad Slovensko Bistrico dominira veličastna cerkev sv. Jožefa, nekoč pomembno božjepotno svetišče. Zemljišče zanjo je leta 1744 kupil slovenjebistriški kaplan Maks Lederer, ki je prispeval tudi del sredstev za njeno gradnjo. Arhitektura je pripisana pomembnemu mariborskemu stavbnemu mojstru Jožefu Hofferju (ok. 1700−1762), ki je načrtoval tudi romarsko cerkev na Sladki Gori in župnijsko cerkev v Ernovžu (Ehrenhausen). Arhitekturno razgibana Jožefova cerkev je bila v veliki meri dokončana do leta 1757, par zvonikov pa ji je bil prizidan šele leta 1812. Denar za gradnjo so prispevali tudi številni romarji, ki so na ta kraj prihajali že med gradnjo. 

Stavba je izjemen primer celostne baročne umetnine na Štajerskem, saj se je do današnjih dni bolj ali manj ohranila v obliki, kakršno je imela ob svojem nastanku. Ob izjemni arhitekturi jo odlikuje tudi kakovostna oprema. Nedvomno najpomembnejši je veliki oltar iz okrog 1756, ki zapolnjuje celotno vzhodno steno prezbiterija. Nastal je v delavnici mariborskega kiparja Jožefa Strauba (1712−1756), dokončal pa ga je njegov brat, pomemben graški kipar Filip Jakob Straub (1706−1774). Oltarna slika Smrt sv. Jožefa je pripisana Valentinu Metzingerju (1699−1759), baročnemu slikarju, ki je ustvarjal predvsem na Kranjskem. Velja omeniti tudi štiri stranske oltarje, nastale okrog 1769 in 1774, ki so posvečeni sv. Blažu, sv. Mariji, sv. Vincenciju Fererskemu in sv. Alojziju Gonzagi. Večja oltarja stojita v stranskih kapelah, manjša pa ob slavoločni steni. Vsi so nastali v delavnici kiparja Janeza Jurija Mersija (1725−1788) iz Slovenj Gradca, oltarne slike pa veljajo za najboljša dela njegovega rojaka, slikarja in pozlatarja Janeza Andreja Straussa (1721−1783). V Mersijevi delavnici so izdelali tudi angelske glavice in ornamentiko za prižnico s konca 17. ali začetka 18. stoletja, ki je bila prinesena od drugod. Poslikava oboka v prezbiteriju je nastala konec 19. stoletja. S prizori iz življenja zavetnika cerkve oziroma s sedmimi žalostmi in radostmi sv. Jožefa ga je leta 1892 poslikal cerkveni slikar Franc Gornik (1857−1908) iz Malečnika, ki je delal tudi v samostanski cerkvi v Studenicah in v cerkvi sv. Egidija v Kočnem. Cerkev sv. Jožefa je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena in je, z izjemo mlajše poslikave, rezultat ustvarjanja pomembnih baročnih umetnikov, ki so s svojimi deli poleg Štajerske obogatili tudi Koroško, Hrvaško in Kranjsko.

Besedilo: Simona Kostanjšek Brglez, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 2019.
Besedilo je nastalo v okviru projekta Umetnost za turizem. Umetnostnozgodovinske vsebine kot podlaga razvoju trajnostnega turizma Vzhodne Slovenije, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropski sklad za regionalni razvoj, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.