Sedanji pragerski dvorec, ki ga je pozidal Krištof Prager po letu 1580, stoji nekoliko odmaknjen od glavne ceste. Obdan je z bujnim drevjem, zato je nekoliko prikrit našim pogledom.

Pragerski dvorec se je leta 1594 imenoval “dvor pri Spodnji Polskavi”, leta 1599 “Pragerisher Hoff”, 1850. leta “Praški dvor” in 1860. leta Pragersko. Pragerski dvorec je verjetno bil zgrajen pred letom 1580, saj ga je tega leta Zofija Ajgl (poročena Scheyrer) že prodala svojemu polbratu Krištofu Pragerju (umrl leta 1594). Grad so on in njegovi nasledniki do leta 1599 samo dograjevali in popravljali.

Poznejši lastnik dvorca in gospoščine je bil grof Jurij Dietrichstein (1629–1674); ta ga je leta 1674 prodal svojemu pragerskemu upravniku Jožefu Bratcu, pozneje plemenitemu Breitenfeldu (1674–1689). Na  tiste čase nas še spominja Bratčev studenec (1674) na dvorišču pred gradom. 

Po Bratcu je dvorec nasledil njegov zet, celjski odvetnik Hermen Popp (1689). Nato je dvorec prešel v roke mariborskega zdravnika Ivana Matije Poppa (1689–1726), ki ga je leta 1715 prodal baronici Mariji Julijani Wildensfeld (1726–1740).

Nedolgo zatem je dvorec kupil baron Kamilo Berlendis (1740–1766) in ga imel v lasti vse do leta 1766, ko ga je kupil mariborski okrožni glavar Jožef Felber.

Nato so si lastniki Pragerskega dvorca sledili tako:

• Kajetan, plemeniti Langenmantel 
• Sigmund Pflegerič 
• Jože Ludvik Schmel 
• Anton, plemeniti Formacher
• grof Julij Attems
• dr. Jernej Glančnik, falski graščak, od 1894 do konca II. svetovne vojne – kot zadnji lastnik Pragerskega dvorca.

 

Danes je dvorec štirikotna enonadstropna stavba z majhnim notranjim, na obeh straneh pritlično arkadiranim dvoriščem in s prizidanim vhodnim stolpičem. Slednjega krasi stopničasta atika, iz katere nas pogleduje z rdečo barvo obrobljen svetnik, ki še vedno vztrajno kljubuje času in pozabi.

Dvorec je najstarejša stavba na pragerskem območju. Po njegovih lastnikih je kraj dobil ime, ob njem so se naseljevali naši predniki in pričeli obdelovati zemljo. Pragersko ni bilo gosto naseljeno, saj je leta 1770 štelo vsega 12 hiš. Ob izgradnji železniške proge v naslednjem stoletju so bile razen postaje na Pragerskem le še tri hiše.