Bolnica Jesen je edina obnovljena partizanska bolnišnica na vzhodnem Pohorju. Graditi so jo začeli v drugi polovici oktobra 1944 (na jesen – po tem je dobila tudi svoje ime JESEN). Pri okoliških kmetih so dobili potrebno orodje, da so lahko začeli z delom. Novembra so že imeli postavljeno ogrodje za barake. Tramove so vezali s trtami, le izjemoma so uporabljali lesene kline za zabijanje, da ne bi izdali svoje lokacije. V bližini niso sekali lesa, da ne bi spremenili okolja bodoče bolnišnice.

Dokumenti omenjajo, da je prve ranjence sprejela 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen, saj so jih morali nositi na velikih razdaljah, za sabo pa zabrisati vse sledi, da jih sovražnik ne bi izsledil. V barakah so kurili samo ponoči, ker je čez dan bila nevarnost, da bi jih dim lahko izdal. V primerih večje nevarnosti, ko je bil sovražnik v bližini, so za bolnišnico kuhali na Lepejevi kmetiji in od tam nosili hrano v bolnišnico. Prav tako je bila Olga Mušič, lastnica Lepejeve kmetije, zadolžena za obveščanje osebja, če so se v bližini pojavile sovražnikove enote.

V bolnišnici so ohranjeni dokumenti, iz katerih je razvidno, da se je v njej zdravilo 25 ranjencev. Po izjavah zdravniške ekipe pa jih je bilo precej več. Konec maja 1945 so ranjenci zapustili bolnišnico in bili premeščeni v mariborsko vojaško bolnišnico.