Od Impola se peljete ali sprehodite skozi naselje Zgornja Bistrica. Pot do vodarne je dolga okoli 2,5 km.

Ko prispete do vodarne, greste peš ob potoku Bistrica. Začetni del poti je običajno zelo blaten, zato nekateri hodijo tik ob robu poti – potrebna je previdnost, da ne zdrsnete.

Ko prečkate potok, na drugi strani zavijete desno. Čez približno 30 min prispete do Rimskega kamnoloma.

Od kamnoloma se lahko odpravite proti slapu Šum.

Nekoliko naprej od slapa Šum, ko prispemo do kolovoza, kjer se lahko odločimo za tri variante:

S poti:

- varianta I: lahko zavijete levo po kolovozu proti Ančnikovem gradišču.

- varianta II: zavijete desno in navzgor proti Ošlju, kjer boste našli Lorbekovo domačijo.

Nekateri tu pot končajo in se vrnejo v dolino, če pa ste se odločili nadaljevati pot, greste po kolovozu nazaj do točke, kjer ste zavili s poti, in nadaljujete po prvotni poti – varianta III.

Ob poti boste videli številne ostanke mlinov in žag, ki jih je nekoč poganjala Bistrica. Kmalu pridete do ostankov Maroltove jelke.

V Močniku se pot po vintgarju konča.

Pot lahko nadaljujete do Treh kraljev (3,5 h) ali pa se vrnete nazaj po isti poti. Vrnete se lahko tudi čez Planino pod Šumikom, proti Velikemu Tinju in čez Turiško vas do Visol.

1. V Rimskem kamnolomu so stari Rimljani lomili marmor za nekropole in spomenike na Štajerskem.

2. Slap Šum, ki je dolg nekaj čez 13 m. Višje pridemo še do dveh manjših slapov. Eden izmed njiju, visok 6 m, se zaradi značilne oblike imenuje Žleb.

3. Ančnikovo gradišče je arheološko najdišče, kjer so bili najdeni kovaški izdelki iz 4. stoletja. Nekdaj je bila to keltska utrdba, kar je značilno za te kraje.

4. Lorbekova domačija je ena redkih, ki je ohranila prvotno podobo.

5. Edini ohranjen mlin je Štampoharjev mlin.

6. Ostanki Maroltove jelke, ki je bila z obsegom debla 605 cm nekoč najdebelejša jelka v Sloveniji. 

Podroben opis poti najdete tukaj.