Ritoznojčan - vino moje mladosti

Ritoznojčan - vino moje mladosti

Hudomušnost imena in ime vina Ritoznojčan izvira iz naselja Ritoznoj.

Med ljudmi kroži več bolj ali manj navihanih zgodb o nastanku imena Ritoznoj. Ena od zgodb pravi, da se kraj tako imenuje zato, ker cerkev sv. Marjete, ki je nekakšno središče Ritoznoja, stoji ravno na sredi med dvema hribčkoma, ki od daleč pač izgledata kot zadnjica. Druga bolj razširjena različica pa se vrača v čase, ko so vinogradniki vsa dela v vinogradih opravljali ročno, kar je od njih zahtevalo velik napor. Vinogradi ponavadi ležijo na velikih strminah, ljudje, ki jih obdelujejo, pa seveda potočijo tudi kakšno kapljico potu. Znoj je tako tekel tudi po zadnjici in do imen Ritoznoj in Ritoznojčan ni bilo več daleč.

Če sta ti dve zgodbi še tako simpatični, pa je verjetno še najbližje resnici ta, da naj bi imel nekoč v teh krajih svoje vinograde grof Ritter von Snoj. Vaščani so skozi leta poenostavili izgovorjavo njegovega imena in nastal je Ritoznoj. 

Vinorodne lege Ritoznoj, Kovača vas, Bukovec, Gabrnik, Vinarje, Zgornja Polskava in Visole dajejo kakovost vinu Ritoznojčan.

Dobre pogoje za vinogradništvo so prepoznali že Iliri, ki so po nekaterih navedbah v teh krajih vino pridelovali že okoli leta 400 pred našim štetjem. Vino iz Ritoznoja naj bi bilo cenjeno tudi na dunajskem dvoru. Obstajajo namreč zapisi, da naj bi bilo prvo nagrajeno slovensko vino na dunajskem dvoru prav iz teh krajev. Ritoznojčan, kot ga na obronkih Pohorja poznajo in pridelujejo danes, je bel cuvee. V njem prevladuje laški rizling, ob njem pa Ritoznojčana sestavljajo še chardonnay, renski rizling in sauvignon. Je polsuho vino. Blagovna znamka Ritoznojčan se je sicer na slovenskem prostoru pojavila že ob koncu druge svetovne vojne, bolj množično pa so to vino začeli v Slovenski Bistrici polniti leta 1967 v kmetijskem kombinatu. V tem času je vino Ritoznojčan prejelo številna priznanja. 

Konzorcij Ritoznojčan PTP, je bil ustanovljen 23. aprila 2013. Združuje 13 vinogradnikov iz bistriškega ožjega vinorodnega okoliša.
 
Osnovni namen »Konzorcija Ritoznojčan PTP« je vzpostavitev razvojnega partnerstva za skupno trženje, večjo prepoznavnost in povezanost vinogradnikov, razvoj in konkurenčnost vinogradništva na Bistriškem ter povečanje možnosti koriščenja nepovratnih finančnih sredstev EU za skupine proizvajalcev v novi finančni perspektivi 2014 -2020.
 
Združevanje v konzorcij pomeni tudi prizadevanje za zagotavljanje enotne kakovosti in s samokontrolo preverjeno geografsko poreklo vina Ritoznojčan. K temu bo prispeval predpisan način pridelave in predelave.
 
27. maja 2016 je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – Ritoznojčan, s čemer se je Ritoznojčan pridružil elitni družbi slovenskih  in evropskih vinskih posebnežev. V Sloveniji imamo 7 vin z oznako PTP: Cviček PTP, Teran PTP, Belokranjec PTP, Metliška črnina PTP, Bizeljčan beli PTP, Bizeljčan rdeči PTP in Ritoznojčan PTP. Prvo in edino vino s tradicionalno zaščito v Vinorodni deželi Podravje je prav vino Ritoznojčan PTP.
 
Člane konzorcija bomo prepoznali po značilni steklenici in etiketi, na kateri bo logotip z napisom Konzorcij Ritoznojčan PTP.
 
Sedež konzorcija je na Trgu svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica. Članstvo v konzorciju je odprto in prostovoljno. V konzorcij lahko na osnovi pisne pristopne izjave pristopijo novi člani.
 
Koordinator konzorcija je RIC Slovenska Bistrica.

 
 

Vinogradništvo Avguštin Vinogradništvo Brezovšek Vinogradništvo Dovnik Vino Frešer Domačija Gora pod lipo Vinogradništvo Leskovar Vinogradništvo Pečovnik - Martinus Vila Platana Vinogradništvo Repnik Vinogradništvo Škorjanc Vina Vehovar Trajnostno kmetovanje Zorjan