Ančnikovo gradišče

Ančnikovo gradišče

Slovenskobistriški del Pohorja skriva številne arheološke sledi. V okolici Jurišne vasi, Turiške vasi  in Tinja je poznanih več gradišč – utrjenih višinskih naselbin, ki so živela v različnih obdobjih. Najstarejše je Kotnikovo gradišče pri Turiški vasi, ki sodi verjetno v čas starejše železne dobe.

Pri Velikem Tinju ležita Babičevo in Repnikovo gradišče. Časovna opredelitev prvega ni znana, Repnikovo gradišče pa sodi v srednji vek.

V rimskem obdobju je bila poselitev tega dela Pohorja povezana predvsem z izkoriščanjem pohorskih kamnolomov. Središče kamnoseštva je bilo na Šmartnem na Pohorju. Več napisnih kamnov iz tega obdobja je vzidanih v cerkvah v Šmartnem in na Tinju.

 V poznorimskem obdobju (približno od sredine 4. stol. dalje) so se prebivalci iz naselbin v nižinah, ki so bile preveč izpostavljene vpadom barbarskih ljudstev, spet začeli umikati na bolj varne višinske lokacije. V času druge polovice 4. in prve polovice 5. stol. je bila na Ančnikovem gradišču velika naselbina, obdana s kamnitim obzidjem. Na severovzhodnem delu je vanjo vodil mogočen vhod, najdbe vojaške opreme in posodja, povezanega z oskrbo vojske pa kažejo, da je bila ob njem nastanjena manjša vojaška enota.  Naprej ob obzidju so se vrstili leseni in zidani objekti, v katerih je živelo domorodno prebivalstvo. Najdbe poljedelskega orodja in orodja za obdelavo lesa kažejo, da so se preživljali predvsem s poljedelstvom in gozdarstvom ter z njimi povezanimi obrtmi. Odkriti so bili tudi ostanki kovaške delavnice.

Naselbina je bila uničena in opuščena pred sredino 5. stol. Po tem za nekaj stoletij nimamo dokazov o življenju na tem mestu. V zgodnjesrednjeveškem obdobju, v času med 7. in 9. stol., so se ljudje za kratek čas vrnili na Ančnikovo gradišče. Za bivanje so izkoristili kar ruševine poznorimskih stavb, odkriti so bili tudi ostanki značilnih lončenih posod.  Po tem Ančnikovo gradišče ni bilo več poseljeno.